ROMANTIČNI ZAČETKI DELOVANJA

Pobudniki in prvi nogometaši so bili predvsem dijaki, ki so obiskovali kranjsko gimnazijo in ljubljanske šole. Na sedanjem jeseniškem območju sta takrat začeli delovati kar dve nogometni ekipi. Prva, ki se je poimenovala GOLICA, je občasno uporabljala travnik imenovan Žale (prostor, na katerem je sedaj občinsko sodišče ), druga, ki so jo v glavnem sestavljali Savčani in nekaj Belanov – fantov s Koroške Bele, pa je trenirala v Vrbju, kjer je sedaj tovarniški nasip (prostor med cesto in Savo nasproti bivše obratne ambulante). Tretja ekipa pa je začela delovati na Dovjem in so uporabljali kar tri lokacije za vadbo in tekme z Jeseničani. Oprema je bila v tem začetnem obdobju seveda ˝domača˝ – visoki čevlji in pisana oblačila in žoga sešita iz cunj. Najbolj so bili opremljeni nogometaši iz Dovjega, ki so imeli enotne progaste majice, pravo nogometno žogo, nekateri pa tudi že prave nogometne čevlje, imenovane ˝tretarje˝. Posebnost dovške ekipe pa je bila, da so verjetno prvi v Sloveniji imeli v svojih vrstah tudi dekle – nogometašico – Marico Zupanovo, kasneje poročeno Podgoršek.

Vsa nogometna dejavnost je bila vezana na proste dneve in zlasti obdobja, ko so bili travniki pokošeni. Ekipe so se večkrat srečevale med seboj, zaradi malih površin igrišč v malem nogometu ali ˝zeksarfusbalu˝. Prvo pomembnejšo nogometno tekmo so jeseniški nogometaši odigrali leta 1912, in sicer z nogometaši iz Trsta, ki so takrat letovali na Bledu. Tekmo so domači sicer izgubili s 13:0, vendar pa se je po tej tekmi zelo povečalo zanimanje mladih za nogomet. To pa ni bilo preveč po godu avstro-ogrskim oblastem, še zlasti pa nemčurjem, ki so na Slovence gledali zviška. Vsekakor pa to leto pomeni rojstno leto nogometa na Jesenicah, katerega pobudnik in nestor je bil kasnejši posestnik Janez ČERNE s Stare Save.

Nogometno moštvo Golica L. 1912. Od leve proti desni: Pepe Švarc, Tone Morič, Janez Černe, Ivan Švarc, August Pretnar in Franc Krivec (fotoarhiv GMJ).

 

Moštvi Golice in Trsta (gostje z zvezdo na dresih) na prijateljski tekmi L. 1912. Tekma je bila odigrana v Milanovem logu, jugozahodno od železniške postaje (fotoarhiv GMJ).

NOGOMET MED OBEMA VOJNAMA

Prva svetovna vojna je ves ta polet in dejavnost prekinila, ne pa izkoreninila. Leta 1920 je nogomet ponovno oživel na Jesenicah v okviru ŠK GOLICA in na Dovjem v okviru ŠK Triglav, kjer pa je leta 1924 zaradi premajhnega zaledja popolnoma zamrl. Na Jesenicah pa so po letu 1925 pod različnimi strankarskimi vplivi začeli delovati kar trije nogometni klubi. Leta 1925, ko so prenehali delovati nogometaši Golice je nastalo novo nogometno moštvo v okviru izobraževalnega društva EDINOST, ki je prenehalo delovati leta 1929. Še pred tem pa je bil leta 1927 ustanovljen nogometni odsek pri jeseniški SVOBODI, ki je junija 1935 postal samostojni nogometni klub KOVINAR. Samoniklo se je leta 1927 pojavilo moštvo TRIGLAV, ki se je kmalu zatem organiziralo v okviru ŠK BRATSTVO v nogometni odsek. Nogometni odsek GOLICA je dobil naslednika v nogometnem odseku BOREC, ki se je kasneje preimenoval v ASK GORENJC. Z nogometom pa so ta čas začeli tudi na Hrušici, nastalo pa je še nekaj samorastniških mladinskih moštev v nekaterih stanovanjskih okoliših.

Tako je pred cca 80. leti prišlo na Jesenicah do neverjetnega razmaha nogometa. To pa je tudi pospešilo kvalitetno rast. Sledila so srečanja med domačimi moštvi, pa tudi moštvi iz Kranja, Ljubljane, Tržiča in celo iz Beljaka in Celovca.

Nogometaši BRATSTVA so že leta 1933 v dvoboju u nogometnim klubom Korotan Kranj prvič postali prvaki Gorenjske. Od leta 1937 do 1940 je NK BRATSTVO že nastopal v prvem razredu Ljubljanske skupine nogometne podzveze. Med osmimi moštvi je v sezoni 1937/1938 osvojil šesto mesto, v sezoni 1938/1939 pa prvo mesto ( NK Kovinar, ki je prvič nastopal v tej skupini je bil zadnji ) in v sezoni 1939/1940 drugo mesto za SK Kranjem, ki sta v sezoni 1940/1941 nastopila v Slovenski ligi. NK BRATSTVO je med osmimi klubi osvojil peto mesto. Omeniti pa moramo, da se je NK Bratstvo po letu 1937 okrepil z nekaterimi novimi igralci iz Ljubljane in oficirji jugoslovanske vojske. Doseženo kvaliteto, zlasti pa ambicije za nadaljnji napredek moštva dokazuje tudi nogometna tekma na XI. Oziroma zadnjem športnem dnevu BRATSTVA leta 1940 pred drugo svetovno vojno med nogometaši BRATSTVA in nogometaši SK GRADJANSKI Zagreb.

Zadnja leta pred drugo svetovno vojno so se na Jesenicah nogometaši kosali kar na treh nogometnih igriščih, ki so jih v glavnem  uredili z garaškim prostovoljnim delom. V Podmežakli za tovarniško kisikarno, kjer so sedaj stanovanjski bloki, je bilo igrišče NK KOVINAR, za sedanjo stavbo Gledališča Tone Čufar je bilo igrišče ASK GORENJC, tretje pa je bilo v Podmežakli oziroma Kurji vasi, tam kjer je še sedaj.
Igrišča so bila peščena in pod normalnimi dimenzijami. Poleg tega pa se je nogomet še vedno igral v Vrbju in na Hrušici, približno tam, kjer je igrišče še sedaj.

Za obdobje med obema vojnama je značilno, da je bil nogomet, poleg smučanja, najbolj razširjena dejavnost na Jesenicah. Vključeval je zlasti delavsko mladino, imel pa je tudi mnogo privržencev. To pa je pogojevalo tudi kvalitetno rast nogometa, ki je pred drugo vojno dosegel slovenski nivo, ob polovici manj prebivalcev kakor jih je danes.

ČAS MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

Nemška okupacija naših krajev, druga svetovna vojna in oborožen odpor proti okupatorju, so močno omrtvili športno življenje. Teror, aretacije, pregoni in drugo nasilje nad prebivalstvom so stopnjevali odpor do okupatorja, ki se je močno odražal tudi med nogometaši. Po nepopolnih podatkih je 76. igralcev sodelovalo v narodnoosvobodilnem boju. Svoje življenje za svobodo slovenskega naroda je žrtvovalo 23. nogometašev. Dva sta bila proglašena za narodna heroja, mnogo pa jih je opravljalo odgovorne dolžnosti v partizanskih enotah. To nedvomno dokazuje, da so v športnih organizacijah, ne glede na različne strankarske in ideološke opredelitve, razvijali in krepili tudi slovenski nacionalni ponos, kajti zelo redki so bili, ki so svoje simpatije namenili okupatorju.

Prve mesece okupacije je zamrlo tudi športno življenje, kar pa seveda ni bilo po godu okupatorja, ki je imel namen ˝narediti to deželo nemško˝. Pobuda za obnovitev nogometa je prišla iz vodstva takratne Kranjske industrijske družbe. Pobudniki so z različnimi obljubami in indirektnimi pritiski le uspeli jeseni 1941 v Podmežakli iz nogometašev vseh treh predvojnih nogometnih klubov oblikovati prvo, drugo in juniorsko moštvo. Moštva so igrala z gorenjskimi klubi in moštvi iz sedanje avstrijske Koroške, zlasti z moštvi iz Beljaka in Celovca. Veliki obiski domačinov na tekmah na Jesenicah, pa tudi na gostovanjih, so zlasti izražali pripadnost kraju, slovenskemu narodu in neke vrste pasiven odpor do tujcev – okupatorjev.

Vrste nogometašev so se vedno bolj redčile. Veliko jih je odšlo, kakor smo že navedli, v partizane, nekaj pa jih je bilo nasilno mobiliziranih v nemško vojsko. Močan vpliv na pasivnost pa je imela tudi proglasitev ˝kulturnega molka˝ v okupirani Sloveniji in tako se je v letu 1944 s precejšnjo prisilo obdržalo samo mladinsko moštvo.

OBDOBJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Osvoboditev izpod okupatorja in zmaga svobodoljubnih sil nad fašizmom sta tudi v naše železarsko mesto vrnila življenje. Že 17. junija 1945 je bilo ustanovljeno Fizkulturno društvo Jesenice, ki je poleg številnih športno-tehničnih panog imelo tudi nogometni odsek. Že v septembru so se nogometaši v okviru športnega dneva pomerili z reprezentanco XXXI. Partizanske divizije. FD Jesenice se je decembra istega leta poimenovalo po narodnem heroju, športniku in kulturnemu delavcu Jožu GREGORČIČU. Prvo moštvo nogometnega odseka je bilo glede na doseženo kakovost pred drugo svetovno vojno uvrščeno med 14. moštev prve povojne slovenske lige, ki se je začela v sezoni 1946/1947. Sezono so zaključili na devetem mestu. Poleg njih so v tej sezoni nastopili še pionirsko, mladinsko in II. člansko moštvo tako, da so že beležili 68. nogometašev. Zlasti je bilo uspešno mladinsko moštvo, ki se je v finalnem delu slovenskega prvenstva uvrstilo na tretje mesto.

V tem času je na Javorniku začelo delovati tudi nogometno moštvo EDINOST, ki je prenehalo delovati leta 1951. Na Hrušici so ustanovili NK ŽELEZNIČAR, po dobrih dveh desetletjih pa so z nogometom začeli tudi v Mojstrani na Prodah. Aprila 1951 je bilo na Jesenicah ustanovljeno še FD BRATSTVO, ki je poleg drugih panog imelo tudi nogometni odsek z igriščem na prostoru nekdanjega župnijskega sadovnjaka ob bivšem pokopališču na Plavžu. Julija 1953 je prišlo do združitve obeh jeseniških fizkulturnih društev v ŠD Jesenice.

Nogometaši so v tem času dosegali spremenljive rezultate v različnih ligah. Dosegali so vzpone in padce, kar je v amaterskem športu precej običajno. Tak vzpon je bil, naprimer, zabeležen v sezonah 1960/1961 in 1961/1962, ko je moštvo prevzel profesionalni trener in ko so v obeh sezonah dosegli prvo mesto v Gorenjski nogometni podzvezi, vendar pa niso uspeli v kvalifikacijah za slovensko consko ligo. Za to obdobje je tudi značilno, da so v nogometnem moštvu nastopali nekateri igralci, ki so se uveljavili in izkazali tudi v hokeju na ledu. Velik padec pa je nogomet doživel spomladi 1964, ko je bilo razpuščeno prvo moštvo. Srečne okoliščine pa so botrovale, da je bilo moštvo še isto leto obnovljeno v pripravah na turnir železarskih moštev ob jubileju jeseniške železarne. Leto potem pa je bil organiziran tudi ˝Turnir treh meja˝, ki je postal tradicionalen in ki je ugodno vplival na nadaljnjo rast nogometa, krepil pa je tudi dobre sosedske odnose in se odvija še dandanes.

V sezoni 1964/1965 je člansko moštvo ponovno osvojilo prvenstvo Gorenjske nogometne podzveze in postalo član zahodne slovenske conske lige in med enajstimi moštvi osvojilo 4. mesto. Žal so v naslednji sezoni iz lige izpadli in se vrnili v GNL, v kateri pa v sezoni 1967/1968 niso nastopali, ker je moštvo razpadlo. V naslednji sezoni ga je nadomestilo mladinsko moštvo, ki se je v sezoni 1971/1972 kot člansko moštvo ponovno uvrstilo v zahodno slovensko consko ligo, toda še v isti sezoni so izpadli in se vrnili v GNL.

S krajšimi presledki sta ves ta čas pri NK Jesenice delovala tudi mladinsko in pionirsko moštvo v okviru GNL. Mladinsko moštvo je v sezoni 1970/1971 ponovilo uspeh izpred let, ko se je uvrstilo v finale slovenskega pokala in si priborilo tretje mesto.

OBDOBJE OD 1972 DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE

V tem obdobju je člansko moštvo nastopalo od leta 1972 do leta 1979 v GNL in dosegalo naslednje rezultate:

1972/1973       2. mesto
1973/1974       3. mesto
1974/1975       3. mesto
1975/1976       5. mesto
1976/1977       2. mesto
1977/1978       1. mesto
1978/1979       1. mesto

V sezoni 1979/1980 je bila ustanovljena Območna članska liga ( zahod in vzhod ) v katero so se Jeseničani uvrstili kot prvaki Gorenjske. V OČL-zahod so Jeseničani nastopali 6. let zapored, najboljše uvrstitve pa so dosegli v prvih dveh sezonah. Tako jim je v prvi sezoni zmanjkala samo 1. točka do osvojitve naslova prvaka in s tem uvrstitev v 1. SNL kar je to leto uspelo NK Koper. Naslednjo sezono sta napredovali v 1. ligo dve ekipi, ekipa Jesenic pa je osvojila 3. mesto. Uvrstitev NK Jesenice v teh letih:

1979/1980       2. mesto
1980/1981       3. mesto
1981/1982       6. mesto
1982/1983       8. mesto
1983/1984       5. mesto
1984/1985       12. mesto

V tej sezoni so Jeseničani izpadli in se dve sezoni borili za vstop v 2. OČL ligo. Tako so v sezonah 1985/1986 in 1986/1987 osvojili naslov Gorenjskega prvaka, vendar so morali v kvalifikacije za napredovanje. Prvo leto so se prebili do finala kjer pa so klonili proti NK Set-Slavija iz Vevč. Drugo leto pa so bili bolj uspešni in so v finalu premagali NK Svobodo iz Ljubljane. V OČL-zahod so se potem zadržali vse do sezone 1991/1992 in se uvrščali v spodnji del lestvice to je 8. ali 9. mesto.

Mladinsko moštvo je v teh letih sledilo članom in je deset sezon nastopalo v OML-zahod z uvrstitvami od 2. do 9. mesta. Ostali čas so nastopali v GNL in zasedali mesta med 1. in 5.

Mlajše selekcije so v tem času delovale občasno, le ekipa pionirjev je delovala redno in dosegala vedno uvrstitev tik pod vrhom GNL.

 

ČAS PO OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE

Članska ekipa je v sezoni 1991/1992 nastopala v OČL-zahod. To je bila zadnja sezona pred spremembo tekmovalnega sistema. Od tega leta dalje je bila ustanovljena enotna 2. liga in dve 3. ligi ( vzhod in zahod ). Tako so zaradi tega izpadli Jeseničani iz 2. lige v 4. ligo to je GNL. Po dveh sezonah so se vrnili v 3. SNL-zahod v kateri pa so igrali samo eno sezono. Uvrstitve v sezonah:

1991/1992       13. mesto                     OČL-zahod
1992/1993       4. mesto                      GNL
1993/1994       1. mesto                       GNL
1994/1995       13. mesto                     3. SNL-zahod
1995/1996       4. mesto                       GNL
1996/1997       9. mesto                       GNL

Od sezone 1992/1993 se je v klubu začelo načrtno delo z mladimi igralci v klubu. Plod tega je ustanovitev mladinske ekipe in ekipe malčkov v sezoni 1996/1997 in kadetske ekipe v sezoni 1997/1998. Tako vsa ta leta poteka šola nogometa tako v času poletnih kot tudi zimskih počitnic. V sezoni 1996/1997 so malčki NK Jesenice osvojili naslov Gorenjskega prvaka kar je uspelo v naslednji sezoni še dečkom. Ekipi starejših dečkov pa že dve leti le malo manjka do tega naslova. Od sezone 1997/1998 naprej NK Jesenice nastopa z vsemi selekcijami od mlajših cicibanov U8 do članov. Ravno tako pa se večkrat letno zberejo veterani in odigrajo prijateljske tekme in sodelujejo na raznih turnirjih.

V sezoni 1997/1998 je člansko moštvo nastopalo v II. GNL in se ponovno uvrstilo v I. GNL. Kadeti in mladinci so z osvojitvijo naslova prvaka Gorenjske napredovali v 2. SML oziroma 2. SKL. V tem letu se je tudi zamenjalo vodstvo kluba.

V sezoni 1998/1999 je članska ekipa osvojila 5. mesto v 1. GNL, mladinsko moštvo 7. mesto v 2. SML in kadeti 2. mesto v 2. SKL. Ekipa mlajših dečkov pa je osvojila naslov prvaka Gorenjske in na finalnem turnirju pokrajin osvojila 4. mesto.

V sezoni 1999/2000 je članska ekipa dosegla 7. mesto v 1. GNL, mladinci 6. mesto v 2. SML in kadeti 4. mesto v 2. SKL. Poleg dobre uvrstitve je kadetska ekipa osvojila tudi pokal za Fair play.

Uvrstitve ekip po letu 2000 so bile naslednje:

Sezona                         člani                 mladinci          kadeti              st. dečki           U10

2000/2001                                                 2.                     4.                                             2.
2001/2002                   1. v 2.GNL                3.                     7.                                             3.
2002/2003                   1. v 1.GNL                9.                     7.                     3.
2003/2004                   3. v 3.SNL               7.                     5.                     2.
2004/2005                   4. v 3.SNL               9.                     11.                   4.                     3.
2005/2006                   10. v 3.SNL              5.                     12.                   4.
2006/2007                   9. v 3.SNL               9.                     9.                     1.
2007/2008                   izstopili                   8.                     9.                     3.
2008/2009                   1. v 2.GNL                9.                    12.                   1.
2009/2010                   2. v 1.GNL                13.                   13.                   5.

V sezoni 2000/2001 je bila članska ekipa zaradi neresnega dela igralcev razpuščena. Mladinci so dosegli 2. mesto v 2. SML, kadeti pa 4. mesto v 2. SKL. Obe ekipi sta na koncu osvojili tudi pokal za Fair play v svoji kategoriji. Mladinska ekipa pa je po dolgih letih zopet osvojila pokalni naslov na področju Gorenjske in v četrtfinalu pokala NZS klonili proti poznejšemu zmagovalcu in državnemu prvaku ekipi NK Ježica.

V sezoni 2001/2002 je bila ponovno sestavljena članska ekipa in lahko rečemo, da se je zopet pričel eden od vzponov našega kluba. Moštvo je osvojilo naslov prvaka v 2. GNL in sicer brez izgubljene tekme. Mladinci so osvojili 3. mesto v 2. SML in kadeti 7. mesto v 2. SKL ter zopet osvojili pokal za Fair play. Ekipe so v tej sezoni nosile ime sponzorja kluba in sicer NK  Horvej Jesenice.

NAJVEČJI USPEHI JESENIŠKEGA NOGOMETA V ZADNJEM OBDOBJU

Članska ekipa je v sezoni 2002/2003 nadaljevala z dobrimi igrami je osvojila naslov Gorenjskega prvaka in obenem tudi pokalni naslov, ko je v finalu po enajstmetrovkah premagala ekipo NK Tinex Šenčur. Sredi sezone se je tudi zamenjala vodilna garnitura in klub so prevzeli novi ljudje na čelu z Matejem Oblakom in Dejanom Mašovičem.

V naslednji sezoni so člani nastopali v 3. SNL-zahod in v pokalu NZ Slovenije kjer so se prebili do polfinala kot edini tretjeligaš doslej v zgodovini. V četrtfinalu so se pomerili proti ekipi NK Rudar Velenje in po porazu v Velenju z 1:2 so na domačem igrišču pripravili pravo presenečenje in z zmago 3:1 dosegli zgodovinski uspeh. Pod vodstvom trenerja Omanovič Nedima so na tej tekmi ekipo zastopali naslednji igralci: Redžič Mirhet, Halilovič Nevzet, Tadič Nenad, Matarugič Zoran, Cumbo Petar, Derviševič Jasmin, Šendula Ivan, Čamdžič Ermin, Tiganj Semir, Tiganj Ernad, Rekič Edin, Musič Ahmed, Jereb Aleš, Zašev Venco, Hodžič Adis, Alilov Amir, Gavrič Branislav in Jeftenič Boško. Odsotni so bili standardni igralci Alilov Elvis, Čindrak Esmald, Simonič Tadej in Alagič Adnan zaradi poškodb in kartonov. Dobro so igrali tudi v prvenstvu in na koncu zasedli 3. mesto kar je v zadnjem obdobju največji uspeh našega nogometa.

Mladinci in kadeti so ves čas nastopali v 2. SML in SKL in se vglavnem držali sredine lestvice. Starejši dečki so se redno uvrščali na prva mesta v GNL in v sezoni 2006/2007 osvojili naslov prvaka in uvrstitev v kvalifikacije za 1. slovensko ligo starejših dečkov. Na žalost so izgubili proti NK Bilje Primorje. Enak uspeh so ponovili v sezoni 2008/2009 kjer pa so v kvalifikacijah izgubili proti NK Primorje. Odličen uspeh so dosegli mladinci v pokalnem tekmovanju v sezoni 2005/2006 in 2006/2007, ko so dve leti zapored osvojili pokal MNZG in nato izpadli v četrtfinalnih tekmah pokala NZS.

V sezoni 2007/2008 je članska ekipa sredi tekmovanja izstopila iz 3. SNL-zahod zaradi finančnih problemov. Ravno tako je odstopila večina UO NK Jesenice in na koncu sezone je klub prevzelo novo vodstvo na čelu z Vladimirjem Petkovičem. Vodstvo je pridobilo tudi novega sponzorja in od sezone 2008/2009 naprej nastopa z imenom NK mimovrste=) Jesenice. Ponovno je začela igrati tudi članska ekipa katera se je takoj prebila nazaj v 1. GNL in v zadnji sezoni je pod vodstvom Ališić Ferika ekipa osvojila drugo mesto v 1. GNL in za las zgrešila uvrstitev v 3. SNL – zahod.

Ves ta čas so delovale vse selekcije v klubu od cicibanov U8 do članov in kljub ne najboljšim pogojem za delo in občasnimi problemi s trenerskim in vodstvenim kadrom se za nadaljnji razvoj nogometa na Jesenicah ni bati.

Seznam predsednikov FD Jože Gregorčič

  • Joža THALER                        1945
  • Janko PUČKO                        1946
  • Joža THALER                        1947
  • Janko PUČKO                        12/1947 – 12/1949
  • Berti BRUN                            12/1949 – 09/1951
  • Zvone LABUDA                     09/1951 – 12/1952
  • Slavko TUMA                        12/1952 – 06/1953

Seznam predsednikov NK Jesenice

  • Joža THALER (1953 – 1954)
  • Joža VARL – Mirko RAMUŠ (1954 – 1956)
  • Mirko ŠPENDAL (1956 – 1961)
  • Ing. Tone ISTENIČ  (1961 – 1963)
  • Pavel LOTRIČ (1963 – 1963)
  • Franc BALOH (1963 – 1965)
  • Mirko ŠPENDAL (1965 – 1967)
  • Milan BUDJA (1967 – 1977)
  • Anton KOKALJ (1977 – 1981)
  • Branko ŠUVAK (1981 – 1984)
  • Raif OMANOVIĆ (1984 – 1986)
  • Joža KOBENTAR  (1986 – 1987)
  • Branko ŠUVAK (1987 – 1991)
  • Vladimir PETKOVIĆ (1991 – 1992)
  • Nikola RADIĆ (1992 – 1998)
  • Zoran KRAMAR (1998 – 2002)
  • Matej OBLAK (2003 – 2008)
  • Vladimir PETKOVIĆ (2008 – 2009)
  • Matej OBLAK (2009 – 2015)
  • Edvin KARAHODŽIĆ (2015 – 2022)
  • Asmir JUSUFAGIĆ (2022 –

Seznam trenerjev članskega moštva v FD Joža Gregorčič in NK Jesenice

  • Jože Janežič
  • Aca Petrović
  • Rudi Makovec
  • Sandi Lah
  • Djordje Jovanović
  • Janez Pišek
  • Tone Krašovec
  • Milan Koban
  • Adi Mulej
  • Jože Ravtar
  • Ciril Klinar
  • Jože Knific
  • Joža Hafner
  • Djafer Alibegović
  • Janez Samar
  • Zdravko Frelih
  • Ljubo Radović
  • Marjan Žurman
  • Milenko Vukotič
  • Zvone Kovačič
  • Zlatko Cerkovnik
  • Darko Klinc
  • Tomo Bagi
  • Nedim Omanović
  • Maks Džamastagić
  • Milomir Kondić
  • Ferik Ališić
  • Suad Beširović
  • Darjo Railić
  • Ajdin Redžić
  • Milan Gogić
  • Aleksandar Delić
  • Nevzet Halilović